I. ZAKON O VARSTVU OKOLJA

Kaj je namen zakona o varstvu okolja?

Namen varstva okolja je ohranitev, izboljšanje in razvoj celovitosti in kakovosti naravnih prvin, naravnih združb, naravnih dobrin in v njihovem okviru naravnih bogastev.

Naštej nekaj temeljnih ciljev varstva okolja?

trajno ohranjanje vitalnosti narave, biološke raznovrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih habitatov ter ekološkega ravnotežja ohranjanje in obnavljanje pestrosti ter kulturne in estetske vrednosti krajine in naravnih vrednot zmanjševanje potreb naravnih virov, snovi in energije. Pojasnite naslednje pojme v zvezi z varstvom okolja (nedopusten poseg v prostor,emisija,zloraba okolja)!

Nedopusten poseg v prostor: je poseg, katerega vpliv povzroča čezmerno obremenitev, nevarnost za okolje ali poškodbo okolja.

Emisija: je izpuščanje oz. oddajanje snovi (v tekočem, plinastem in trdnem stanju) ali energije (hrup, vibracije, sevanja, toplota, svetloba) iz posameznega vira v okolje.

Zloraba okolja: je namerno ali iz malomarnosti storjeno dejanje ali opuščeno dolžno ravnanje, ki ima za posledico ekološko nesrečo, poškodovanje ali uničenje naravnih bogastev

Naštejte in opišite pojme v zvezi z obremenitvijo okolja!

Obremenitev okolja je vsak poseg oz. posledica posega v okolje, ki je povzročila ali povzroča onesnaženje okolja, razvrednotenje okolja, tveganje za okolje ali poškodbo okolja, ter raba in izkoriščanje naravnih dobrin.

Ločimo:dopustno obremenitev (ta ne presega predpisanih normativov ali okvirov dovoljenih posegov v okolje)

čezmerno obremenitev (presega predpisane meje vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje)

celotno obremenitev (so skupni vplivi in učinki več istovrstnih sestavin)

integralno obremenitev (skupni vplivi in učinki vseh prisotnih raznovrstnih sestavin)

opozorilno obremenitev (s predpisom določena meja; škodljivi vplivi se ponavljajo in je podlaga za opozorila in priporočila)

kritično obremenitev (presega s predpisom določeno kritično vrednost in je podlaga za uveljavljanje izrednih ukrepov že pri kratkotrajnih vplivih)

Pojasnite načelo javnosti o stanju in spremembah v okolju!

Podatki o stanju in spremembah v okolje, o postopkih in dejavnostih državnih organov, organov lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, so javni. Ti subjekti morajo obveščati zainteresirane subjekte najpozneje v enem mesecu od zahteve in za ceno, ki ne sme preseči materialnih stroškov posredovalnih informacij.

Naštejte republiške javne službe za varstvo okolja (pet služb)!

službe varstva gozdov,

službe kmetijskih zemljišč,

službe vodnega režima in vode,

službe morja in podzemnega sveta,

službe varstva naravnega javnega dobra,

intervencijske službe zaščite in reševanja,

javne službe,

Obvezne republiške javne službe na področju z odpadki pa so:

službe zbiranja, razvrščanja, skladiščenja,

službe incineracije, imobilizacije, kompostiranja,

službe odlaganja preostankov odpadkov.

Naštejte obveznosti lokalne službe za varstvo okolja (pet služb)!

oskrba s pitno vodo,

odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

ravnanje s komunalnimi odpadki,

odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

javna snaga in čiščenje javnih površin,

urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnikov.

ZAKON O OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH

Kaj je gradbena pogodba?

Je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno gradnjo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oz. na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.

Kaj so nujna nepredvidena dela?

To so tista dela, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek. Izvajalec mora o teh pojavih in storjenih ukrepih nemudoma obvestiti naročnika.

Kdaj lahko izvajalec zahteva spremembo cene?

Če ni glede spremembe cene v pogodbi določeno kaj drugega, lahko izvajalec, ki je v pogodbenem roku izpolnil svojo obveznost, zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena tako, da bi morala biti ta cena višja več kot za 2%.

Če izvajalec po svoji krivdi ni izvedel del v pogodbenem roku, lahko zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do dneva, ko bi morala biti dela po pogodbi končana, zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, tako da bi morala biti po novih cenah za te elemente višja več kot za 5%.

V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov lahko izvajalec zahteva le razliko v ceni del, ki presega 2% oz. 5%.

Izvajalec se ne more sklicevati na zvišanje cen za elemente, če so se cene zvišale potem, ko je prišel v zamudo.

Kako gradbena pogodba s posebnim določilom obvezuje izvajalca?(ključ v roke)

Če vsebuje gradbena pogodba določilo ˝ključ v roke˝ ali kakšno drugo podobno določilo, se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. Dogovorjena cena vsebuje tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo.

Opišite odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradnje?

Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi zgradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del ali za morebitne pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena gradnja. Enako velja tudi za projektanta, če izvira napaka gradnje iz kakšne napake v načrtu. Izvajalec in projektant sta odgovorna naročniku in tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradnje, saj se te odgovornosti ne dajo izključiti niti omejiti.

Kdaj je odgovornost izvajalca zmanjšana?

Izvajalec ni prost odgovornosti, če je nastala napaka zato, ker je pri izvajanju posameznih del ravnal po zahtevah naročnika. Če je izvajalec pred izvršitvijo posameznega dela po zahtevi naročnika tega opozoril na nevarnost nastanka napak, je njegova odgovornost zmanjšana, v okoliščinah danega primera pa lahko tudi izključena.

Kaj predvidevajo regresi?

Če sta v razmerju do naročnika za napako odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odgovornost solidarna. Projektant, ki je izdelal načrt zgradbe in mu je bil zaupan nadzor nad izvršitvijo del, odgovarja tudi za napake v izvršenih delih, ki so nastale zaradi vzrokov za katere odgovarja izvajalec. Izvajalec, ki je povrnil škodo, nastalo zaradi napake v izvršenih delih, ima pravico zahtevati od projektanta povračilo v tolikšni meri, kolikor izvirajo napake v izvršenih delih iz napak v načrtu. Če je za napako odgovoren nekdo, ki mu je izvajalec zaupal del posla, ga mora izvajalec, če namerava zahtevati od njega povračilo, obvestiti o napaki v dveh mesecih od dneva, ko je naročnik obvestil njega.

POSEBNE GRADBENE UZANCE

Kaj se ureja s posebnimi gadbenimi uzancami?

Urejajo se razmerja med naročniki in izvajalci del (pogodbeniki) pri izvajanju del na gradbenih objektih.

Kdaj se šteje, da so pogodbeniki privolili v uporabo posebnih gradbenih uzanc?

Če ni s pogodbo o izvajanju del na gradbenih objektih njihova uporaba v celoti ali deloma izključena.

Katero je osnovno načelo, ki ga morajo pogodbeniki spoštovati?

Osnovni načeli sta poštenost in vestnost, ki ga morajo spoštovati gradbeniki pri izvajanju dela na gradbenih delih.

Kaj so presežena gradbena dela?

So količine izvedbenih del, ki presegajo pogodbene količine del.

Kaj so nepredvidena gradbena dela?

Dela, ki v pogodbi niso zajeta, se pa morajo izvesti.

Kaj so poznejša gradbena dela?

Dela, ki niso zajeta v pogodbi, niti niso nujna za izpolnitev pogodbe, jih pa naročnik zahteva.

Kateri so sestavni deli gradbene pogodbe?

tehnična dokumentacija z vsemi grafičnimi, računalniškimi in opisnimi prilogami, potrebnimi za izvajanje del, ki so predmet pogodbe;

posebni in drugi pogoji naročnika, ki so določeni v pogodbi.

Opiši obveznosti izvajalca v zvezi s projektno dokumentacijo!

Izvajalec je dolžan podrobno preučiti tehnično dokumentacijo in od naročnika zahtevati o nezadostno jasnih podrobnostih. Če opazi pomanjkljivosti v dokumentaciji ali meni, da jo je treba spremeniti, da bi bila boljša, je dolžan pravočasno obvestiti naročnika.

Kaj so izredni dogodki, zaradi katerih je možno zahtevati spremembo gradbene cene?

So okoliščine, ki jih ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti, ob nastanku pa se jim ne izogniti, niti odvrniti njihovega učinka. Za izredne dogodke štejejo:ukrepi, določeni z akti pristojnih organov; sprememba cen za material in storitve drugih na trgu; sprememba življenjskih stroškov; pogoji za izvajanje del v vodi ali v zemlji, ki niso bila predvidena s tehnično dokumentacijo.

Kaj obsega uvedba izvajalca v posel?

Z uvedbo izvajalca v posel je mišljena izpolnitev tistih obveznosti naročnika, ki brez njihove predhodne izpolnitve začetek del dejansko ni mogoč ali pravno ni dovoljen.

Obsega zlasti:

izročitev gradbišča,s čimer je odvisno od prometa pogodbenega mišljenja;

zagotovitev dela ali celotne parcele na kateri se bodo izvajala pogodbena dela, z zaznamovanimi črtami, osnimi in višinskimi točkami in njena izročitev izvajalcu;

zagotovitev izvajalcu pravice dostopa na gradbišče;

izročitev dokumentacije v potrebnem številu izvodov;

izročitev gradbenega dovoljenja izvajalcu;

zagotovitev sredstev za financiranje gradnje in sredstev za plačilo obveznosti po sklenjeni pogodbi.

Naštejte vzroke, zaradi katerih lahko izvajalec zahteva podaljšanje izvedbenih rokov!

Rok se podaljša, če je bila redna izpolnitev obveznosti naročniku onemogočena zaradi višje sile. Rok se podaljša za toliko časa, kolikor je trajal učinek višje sile in kolikor je potrebno za odpravo njenih posledic.

Kolikšna je višina pogodbene kazni?

1‰ skupne dogovorjene cene del za vsak dan zamude, če se dela ne izvršijo v dogovorjenem roku. Omejitev je le, da dokončna pogodbena kazen ne presega 5% skupne cene del.

Na podlagi česa se plačujejo opravljena gradbena dela?

Na podlagi začasnih in končnih situacij.

Kdaj in na podlagi česa se izstavi situacija?

Na podlagi izvedenih količin pogodbenih del in cen. Z začasnimi situacijami se obračunava vrednost del, izvedenih med gradnjo. S situacijami se prikažejo dela na način in po specifikaciji, ki je dana v tehnični dokumentaciji. Z njimi se obračunava vrednost del med gradnjo.

Opiši obveznosti izvajalca do naročnika v zvezi s pravilnostjo projektne dokumentacije in opaženimi pomanjkljivostmi predvidenih materialov!

Izvajalec je dolžan opozoriti naročnika na opažene ali ugotovljene pomanjkljivosti materiala in opreme, ki sta predvidena v skladu s tehnično dokumentacijo, kakor tudi za material, ki ga je naročnik sam nabavil ali izbral.

Koliko časa znaša garancijski rok za kakovost medenih del in koliko za trdnost in varnost objekta?

Garancijski rok za kakovost izvedenih del je 2 leti, če ni s pogodbo ali predpisi drugače določeno. Garancija za trdnost in varnost je 10 let.

Katere pomanjkljivosti je dolžan opraviti izvajalec?

Izvajalec je dolžan na svoje stroške odpraviti vse pomanjkljivosti, ki se pokažejo med garancijskim rokom in so nastale, ker se ni držal svojih obveznosti glede kakovosti in materiala.

Opiši obveznosti izvajalca v zvezi z varovanjem izvedbenih del in varovanjem gradbišča!

Izvajalec je dolžan na gradbišču s svojimi ukrepi poskrbeti za varnost objekta in del, opreme, naprav, instalacij, mimoidočih, prometa, sosednjih objektov in okolice.

Katere podatke vsebuje zapisnik o sprejemu in izročitvi izvedbenih del objekta?

Ali so dela izvedena po pogodbi, predpisih in po pravilih stroke;

ali kakovost izvedenih del ustreza pogodbeni kakovosti oz. katera dela je izvajalec na svoj strošek dolžan dodelati, popraviti ali znova izvesti in v katerem roku mora to storiti;

o katerih vprašanjih tehnične naprave ni bilo doseženo soglasje med pooblaščenimi predstavniki pogodbenikov;

ugotovitev o sprejemu in izročitvi garancijskih listov in A-testov;

datum dovršitve del in datuma sprejetja in izročitve objekta.

Katere podatke mora vsebovati dokončni obračun?

vrednost izvedenih del po pogodbenih cenah; znesek razlike v ceni;

znesek, izplačan po situacijah; končen znesek, ki ga mora izvajalec prejeti ali vrniti po nespornem delu obračuna;znesek cene, ki ga naročnik obdrži za odpravo pomanjkljivosti;

podatek, ali je, objekt dovršen v pogodbenem roku, in če ni, koliko je bil rok prekoračen;

podatek o tem, kateri pogodbenik, po kakšnem naslovu in v kolikšnem znesku zahteva plačila pogodbene kazni in povračilo škode ter nujne izpodbijane in neizpodbijane zneske;

skupen znesek cene izvedenih del; podatek o drugih dejstvih, o katerih ni bilo doseženo soglasje pooblaščenih predstavnikov pogodbenikov.

Opiši posledice v primeru, da se gradbena pogodba razdre!

  Naročnik je dolžan plačati izvajalcu izvedena dela tudi v primeru, ko je izvajalec odgovoren za to, da se je pogodba razdrla. Če je zato, da se je pogodba razdrla,kriv naročnik, je ta dolžan plačati izvajalcu poleg izvedenih del še pripravljeni material in opremo za vgraditev, ki sta ostala nevgrajena, in mu povrniti neamortizirano vrednost pripravljenih del ter izdatke za ureditev gradbišča.

Kakšne so obveznosti izvajalca po končanih delih v zvezi z gradbiščem?

Po končanem delu oz. po razdrtju pogodbe je izvajalec dolžan umakniti z gradbišča svoje delavce, odstraniti preostali material, opremo in delovna sredstva, kakor tudi začasne objekte, ki jih je zgradil, ter očistiti objekt in gradbišče.

ZAKON O UREJANJU PROSTORA

Katera območja, ki so pomembna za dolgoročni razvoj so posebej opredeljena v dolgoročnih planih?

Območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih poplav, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine.

Kdaj se lahko spremeni namenska raba zemljišča?Kdaj se lahko spremeni namenska raba zemljišča, ki je trajno namenjeno za proizvodnjo hrane?

Možno jo je spremeniti le, če za to obstajajo širši družbeni interesi, ugotovljeni s spremembo dolgoročnega plana RS, ali s spremembo dolgoročnega plana občine.

Lahko se spremeni le, če je v skladu z zakonom zagotovljena usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo v vsaj enakem obsegu.

 

 

Katere usmeritve se zagotavljajo z urejanjem prostora?

Z urejanjem prostora se zagotavljajo usmeritve za razvoj in ukrepi za varovanje kulturne krajine, narodnih značilnosti v prostoru ter drugih naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.

Katere usmeritve je potrebno upoštevati pri določanju namenske rabe prostora?

Upoštevamo odločitve ob upoštevanju družbeno-ekonomskih funkcij prostora, na podlagi ugotovitev o naravnih in ustvarjalnih lastnostih prostora ter o njegovi primernosti za posamezne rabe, na podlagi ugotovitev o naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, ugotovitev o potrebah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter na podlagi ugotovljenih soodvisnosti in povezav med posameznimi območji in med dejavnostmi na njih.

Kdaj lahko določajo območja za poselitev in druge posege v prostor tudi izven ureditvenih območij naselij?

Določajo se lahko le, če so neposredno namenjena kmetijski proizvodnji, izkoriščanju gozdov, pridobivanju in raziskovanju rudnin, turizmu in rekreaciji  ter drugim dejavnostim, ki so neposredno povezane z navedenimi območji.

Naštej strokovne podloge in evidence, ki se upoštevajo pri pripravi planskih aktov za področje urejanja prostora!

analiza možnosti družbenega razvoja in druge raziskave,

študije,

projekti o naravnih lastnostih prostora,-razvojne možnosti v prostoru

Na kaj se nanaša globalna zasnova razvoja dejavnosti v prostoru iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana EP.SLO.?

Nanaša se na:
-    razvoj in medsebojno odvisnost naselij, ki so glede na svoje funkcije pomembna za republiko,

regionalno in magistralno prometno omrežje,

pomembnejše energetske vire, naprave in prenosno omrežje,

pomembnejše omrežje zvez,

pomembnejše vodne vire ter pomembnejša omrežja in naprave za oskrbo z vodo ter za čiščenje in odvajanje odplak.

Na kaj se nanaša globalna zasnova namenske rabe prostora iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS?

Nanaša se zlasti na pomembnejša območja:

kmetijskih zemljišč in gozdov,

za raziskovanje in pridobivanje rudnin,

vodnih virov,

naravne in kulturne dediščine,

za poselitev,

za turizem in rekreacijo,

nevarna in ogrožena območja,

za potrebe obrambe,

območja odlagališč nevarnih in zdravju škodljivih snovi,

pomembnejše vodnogospodarske ureditve,

varovanje in razvoj krajinskih vrednot.

Na kaj se nanašajo usmeritve razvoja dejavnosti v prostoru iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS?

Nanašajo se na:
-   naselja z njihovimi funkcijami in velikostjo ter njihovo medsebojno odvisnost,

prometno omrežje,

energetske vire, naprave in prenosno omrežje,

omrežje zvez,

vodne vire ter omrežje in naprave za oskrbo z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak.

Naštej območja, ki so določena v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine!

Območje kmetijskih zemljišč in gozdov;

ureditvena območja vseh naselij v občini in industrijska območja ter turistična območja;

območja vodnih virov ter območja naravne in kulturne dediščine;

območja za rekreacijo v naravnem okolju;

nevarna in ogrožena okolja;

območja odlagališč odpadkov;

območja za obrambo in zaščito;

vodnogospodarske ureditve.

Kaj je ureditveno območje naselja?

Ureditveno območje naselja ali skupine med seboj prostorsko in funkcionalno povezanih naselij, je zaokrožena celota soodvisnih dejavnosti v prostoru z enotnimi naravnimi in z delom ustvarjenimi lastnostmi, ter shema strnjeno pozidane površine in druge površine obstoječega naselja za nove površine, ki se namenijo za predvideni razvoj naselja, zlasti za gradnjo stanovanjskih, proizvodnih, oskrbnih, komunalnih in drugih objektov ter za urejanje zelenic, rekreacijskih, varovanih in drugih površin.

Za katera območja izven ureditvenih območij naselij dolgoročni plan občine podrobneje določi namensko rabo prostora?

območja kmetijskih zemljišč in območja gozdov z njihovimi funkcijami,

območja za raziskovanje in pridobivanje rudnin in drugo primarno rabo,

območja za poselitev in infrastrukturo,

vodnogospodarske ureditve,

ureditve za oblikovanje in urejanje krajin.

Za katera območja pripravijo občine skupne strokovne prostorske podlage ter

medsebojno usklajujejo pripravo planskih usmeritev?

Za območja naselij mestnega značaja ter industrijskih, proizvodnih, oskrbnih, turističnih razvojnih središč, krajinska območja, ki segajo na ozemlje dveh ali več občin.

Katera izhodišča in cilje določajo smernice srednjeročnega plana občine v zvezi z urejanjem prostora?

Smernice za srednjeročni družbeni plan občine določijo v zvezi z urejanjem prostora, v skladu z dolgoročnim planom občine in ob upoštevanju strokovnih podlag, izhodišča in cilje, ki se nanašajo zlasti na stanovanjsko ureditev, graditev objektov družbenega standarda, proizvodnih objektov ter infrastrukturnih objektov in naprav, na varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja.

Kaj podrobno določa srednjeročni plan občine v svojih prostorskih sestavinah?

Srednjeročni družbeni plan občine v prostorskih sestavinah posebej določi območja stavbnih zemljišč, na katerih se bodo gradila, širila ali prenavljala naselja oziroma izvajali drugi posegi v prostor.

Kaj se v prostorskih sestavinah srednjeročnega plana občine podrobneje določi za območja stavbnih zemljišč, za katera se bo izdelal prostorski izvedbeni načrt?

površine ter meje,

pogoji za usklajevanje različnih interesov glede razmestitve dejavnosti na posameznem območju, zmogljivost objektov in naprav, pogoji za urbanistično planiranje,

pogoji za varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot, drugi pogoji potrebni za opredelitev predvidenih prostorskih stopenj, površine in meje.

Na kakšen način lahko občani sodelujejo pri pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih občinskih planskih aktov, kako so seznanjeni z rešitvami v zvezi z urejanjem prostora in kako so obveščeni?

Občani imajo možnost vpogleda v alternativne in variantne rešitve v zvezi z urejanjem prostora ter možnost za pisne pripombe.O razgrnitvi morajo biti na primeren način obveščeni.

ZAKON O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH

Kaj je nezazidano stavbno zemljišče?

Je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov.

Kaj je zazidano stavbno zemljišče?

Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno graditvi objektov,na kateri je že zgrajen objekt.

Kaj je javna infrastruktura?

So objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez ter drugi objekti, če je tako določeno z zakonom. Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, parki, zelenice, pokopališča in podobno.

Kaj obsega javno dobro?

Objekti javne infrastrukture in zemljišča na katerih so zgrajeni so grajeno javno dobro. Na grajenem javnem dobro si lastninske pravice ni mogoče priposestvovati.

Kaj obsega gospodarjenje s stavbnimi zemljišči?

pridobivanje, prodajo, menjavo in oddajanje zemljišč za gradnjo;

graditev javne infrastrukture, s katero se zagotavlja uporabnost zemljišč glede na njihov namen (opremljanje stavbnih zemljišč).

Kdaj uveljavlja občina ali država predkupno pravico na nezasedenih stavbnih zemljiščih?

Občina ali država (v nadaljnem besedilu, predkupni upravičenec) ima predkupno pravico na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem je s prostorskim izvedbenim načrtom predvidena gradnja:

objektov javne infrastrukture

objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave

socialnih in neprofitnih stanovanj.

Država ima predkupno pravico tudi na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem je s prostorskim izvedbenim načrtom predvidena gradnja objektov za potrebe obrambe.

Kaj obsega odškodnina za odvzeto premoženje?

Obsega vrednost nepremičnine in stroške povezane z razlastitvijo.

Na kakšnih zemljiščih je dovoljena gradnja?

Gradnja objektov je dovoljena samo na opremljenih stavbnih zemljiščih, na zemljišču, ki ni opremljeno pa samo če je tako določeno s predpisom, ali kadar posamezni priključki glede na naravo objekta niso potrebni.

Kdo zagotavlja opremljanje stavbnih zemljišč?

Opremljanje zagotavlja občina. Izvaja se na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga za eno leto ali več sprejme pristojni občinski organ.

Kaj je opremljeno stavbno zemljišče?

Je zemljišče, za katerega so zagotovljeni priključki na javno infrastrukturo:

javni vodovod,

javna kanalizacija (kolikor ni dovoljena gradnja greznic),

javno elektroenergetsko omrežje,

dovoz za javno cesto.

Občina lahko predpiše še druge komunalne priključke, ki morajo biti zagotovljeni, da se stavbno zemljišče šteje za opremljeno.

Kaj je komunalni prispevek, kdo in kdaj ga plača?

Je plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini, kjer se zemljišče nahaja.

Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je:

investitor, ki namerava: zgraditi nov objekt,

prizidati ali nadzirati objekt ali spremeniti namembnost obstoječega objekta oz. rekonstruirati obstoječi objekt, če je za to treba povečati priključke na javno infrastrukturo oz. njene zmogljivosti. lastnik obstoječega objekta na neopremljenem ali delno opremljenem stavbnem zemljišču,če se to zemljišče komunalno opremlja.

Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Kdaj se ne plača komunalni prispevek?

Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo javne infrastrukture ter za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj.

Na kakšen način proda ali odda občina stavbno zemljišče?

Občina proda ali odda zemljišče za gradnjo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa ali brez javnega razpisa, takrat, ko gre za:

gradnjo objektov za potrebe obrambe,

gradnjo objektov javne infrastrukture,

gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, socialnih in neprofitnih ter zadružnih stanovanj in stanovanjskih hiš,

 nadomestnih objektov, gradnjo na zemljišču, ki je s PIN predvideno za določenega investitorja,zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje,

za zemljišča, za katera je bil javni razpis dvakrat neuspešen

ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV

Opredeli pojme po zakonu o graditvi objektov: objekt, gradbeni proizvod, gradnja!

Objekt: gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami, napravami, opremo, ki služijo objektu, oz. tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, ali samo napeljave, naprave in oprema, če predstavljajo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se lahko samostojno uporabljajo oz. če se vgrajujejo v gradbeni objekt.

Gradbeni proizvod: je gradbeni material iz katerega so izdelani drugi izdelki, ki so namenjeni za trajno vgraditev v objekte in so od njih odvisne bistvene zahteve.

Gradnja: je izvajanje gradbenih del, montaža in vgraditev napeljav, naprav in opreme ter izvajanje zaključnih del ali rekonstrukcija objektov.

Katere bistvene zahteve mora izpolnjevati gradbeni proizvod?

Ob normalnem vzdrževanju v ekonomsko sprejemljivi dobi morajo prenesti vse vplive normalne rabe in okolja, ki so:trdnost in stabilnost,varnost pred požarom, higiensko, zdravstveno in okoljevarstveno zaščito,varno uporabo objekta,zaščito pred hrupom,varčevanje z energijo in toplotno zaščito.

Katere projekte obsega projektna dokumentacija?

idejni projekt,projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,projekt za razpis,

projekt za izvedbo,projekt izvedenih del,projekt za etažne lastnike.

S čim mora biti usklajena projektna dokumentacija in s čim tehnične rešitve v projektih?

Izdelana mora biti v skladu z lokacijskimi pogoji oz. s pogoji lokacijske odločbe ter z zdravstvenimi, vodnogospodarskimi, prometnimi, energetskimi pogoji, pogoji za varstvo okolja, ter varstvo naravne in kulturne dediščine z obrambnimi, zaščitnimi ter drugimi pogoji, ki so predpisani z zakonom ali s predpisom, izdanim na njegovi podlagi.

Tehnične rešitve v projektih morajo biti v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi, predpisi o varnosti pri delu ter z izsledki znanosti in tehnologije, raziskav in drugih študij ter v skladu s pogoji iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij.

Kaj obsega idejni projekt?

Obsega tehnični opis objekta, opis tehnološkega dela z navedbo opreme in njenimi osnovnimi karakteristikami, opis ukrepov varstva okolja, karakteristične gradbene načrte in situacije z osnovnimi gabariti, osnovne izračune, ter tehnološko shemo in dispozijski načrt opreme z vpisanimi osnovnimi podatki.

Kdaj sme projektivno podjetje pričeti opravljati svojo dejavnost?

Svojo dejavnost sme pričeti opravljati, ko je vpisano v imeniku projektivnih podjetij pri inženirski zbornici. Ob vpisu  v imenik dobi identifikacijsko številko.

Opišite odgovornost odgovornega projektanta in odgovornega vodjo projekta!

-    Odgovorni projektant je odgovoren za skladnost načrta s predpisi, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta.

Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost posameznih načrtov v projektu in kakovost obdelave celotnega projekta, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah projektne dokumentacije.

Kdo se lahko vpiše v imenik pooblaščenih inženirjev?

kdor ima stalno bivališče v RS;

v RS pridobljen strokovni naslov diplomirani inženir oz. inženir ali v RS nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo ustrezne visokošolske organizacije; da ima diplomirani inženir najmanj 3 leta, inženir pa najmanj 10 let delovnih izkušenj; kdor je član inženirske zbornice.

Naštej vrste načrtov!načrti arhitekture;načrti gradbenih konstrukcij; načrti inštalacij (cevnih, elektro, vodovodov,telekomunikacij, prezračevanja);

načrti tehnologije;načrti krajinske arhitekture;

načrti izkopov in osnovne podgradnje za podzemne objekte.

Kaj je potrebno upoštevati pri projektiranju?

določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdane predpise, pogoje investicijskega programa, oz. projektne naloge, zahteve, določene z lokacijskim dovoljenjem, pogoje iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij, tehnične normative, predpise in standarde predpisane za posamezne objekte ter druge predpise, ki se nanašajo na graditev objektov;

ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varstvo pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja;tehnične rešitve, skladne z dosežki znanosti in tehnologije;

realne stroške za material, gradnjo, obrtniška in instalacijska dela;

ukrepe za varstvo objekta, ki bo zgrajen na potresnem ali poplavnem območju ali na zemljišču, ki je nagnjeno k drsenju; ukrepe, ki imajo pomen za obrambo in zaščito ter druge potrebne ukrepe za zaščito in reševanje.

Kaj je potrebno priložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja?

dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oz. pravico rekonstruirati objekt;

pravnomočno lokacijsko dovoljenje; projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja;

dokaz, da so zagotovljena finančna sredstva po posebnih pogojih;

soglasja prizadetih organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi.

Kdaj preneha veljati gradbeno dovoljenje?

Če se graditev objekta ne začne v roku, ki je v njem določen. Rok ne more biti krajši od 6 mesecev in ne daljši od 2 let.

Kdo je dolžan hraniti projektno dokumentacijo in koliko časa?

Investitor oz. lastnik in organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, mora hraniti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, vsaj 10 let po izdaji tega dovoljenja.

Katere objekte lahko posameznik ali društvo gradi v lastni režiji?

Gradi lahko objekte za lastne potrebe, če površina objekta ne presega 250 m2 koristne površine in če zagotovi strokovno nadzorstvo nad gradnjo.

Kdo je lahko odgovorni vodja del na objektu?

To je lahko diplomirani inženir ali inženir ustrezne stroke z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj 3 leti delovnih izkušenj pri gradnji objektov ter pooblastilom izvajalske organizacije za vodenje del. Za izvajanje posameznih del na objektu je lahko delavec s končano 4 letno srednjo šolo in z najmanj 3 leti delovnih izkušenj.

Katere dokumente v zvezi z izgradnjo objekta mora imeti izvajalec na gradbišču?

Projektno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje, voditi mora dnevnik o izvajanju del, knjigo obračunskih izmer, če so cene v pogodbi določene za mersko enoto posameznih vrst del.

Kaj mora izvajalec nujno upoštevati pri gradnji objekta?

varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov ter za varnost samega objekta in del, napeljav, opreme ter materiala; ravnati se po dokumentaciji, na podlagi katere sta bili dani lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje; izvajati dela po projektu za izvedbo, po tehničnih predpisih, standardih in normativih, ki veljajo za graditev take vrste objektov;

vgrajevati material, napeljave, naprave in opremo, katerih kvaliteta je dokumentirana z A-testi.

Kaj obsega strokovno nadzorstvo nad gradnjo in  kdo ga izvaja?

Obsega nadzor nad kvaliteto izvedenih del;nad gradbenimi proizvodi, napeljavami, napravami in opremo, ki se vgrajuje; nadzor nad tem ali se gradnja izvaja po projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje; nad izvajanjem dogovorjenih rokov izgradnje.

Oseba ki izvaja strokovno nadzorstvo, mora pravočasno obveščati investitorja o vseh pomanjkljivostih, ki jih ugotovi med gradnjo. Strokovno nadzorstvo nad gradnjo lahko za nadzornika opravlja posameznik, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za odgovornega vodjo del.

Kdo vloži zahtevo za tehnični pregled in kdo ga izvaja?

Zahtevo za tehnični pregled vloži investitor najkasneje 8 dni po obvestilu izvajalca del, da je objekt zgrajen. Namesto investitorja jo lahko vloži izvajalec, ki je zgradil objekt. Tehnični pregled zgrajenega objekta opravi organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje.

Kaj morata izvajalec in investitor predložiti komisiji na dan tehničnega pregleda?

Gradbeno dovoljenje; tehnično dokumentacijo; dokaz o prijavi novogradnje pri občinskem geodetskem organu; pogodbo o gradnji; dnevnik o izvajanju del; dokazila o kakovosti vgrajenih materialov; dokaz o skladnosti izvedenih del; navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta; geodetski načrt novega stanja zemljišča in novo zgrajenih objektov na zemljišču.

Kdo sodeluje na tehničnem pregledu poleg komisije za tehnični pregled?

Pri tehničnem pregledu sodelujejo s pismenim pooblastilom predstavniki investitorja, nadzornika, izvajalcev in projektivnih podjetij ter dobaviteljev glavne opreme, ki so sodelovali pri gradnji objekta.

Kaj se ugotovi s tehničnim pregledom?

ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem;

ali je objekt izveden v skladu s projektno dokumentacijo in v skladu s predpisi normativi in standardi; ali so bili storjeni predpisani ukrepi, s katerimi bo preprečena oz. na najmanjšo mero omejena škoda, ki jo utegne povzročiti objekt sam po sebi; ali so inštalacije in oprema kvalitetno vgrajeni in ali izpolnjujejo projektno predvidene parametre;

ali so izdelana navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta ter program obratovalnega monitoringa, kadar je to predpisano; ali je izdelan geodetski načrt novega stanja zemljišča in novo zgrajenih objektov na zemljišču.

PRAVILNIK O PROGRAMU IN NAČINU OPRAVLJANJA STROKOVNIH IZPITOV PRI IZS

Kje se opravljajo strokovni izpiti?

Strokovni izpiti se opravljajo pri inženirski zbornici Slovenije in ZAPS zbornici za arhitekturo in prostor.

Kateri strokovni izpiti se opravljajo pri IZS?

arhitekturna,krajinsko-arhitekturna in urbanistična stroka gradbena stroka

elektrotehnična strokastroka s področja elektronike in telekomunikacij

strojniška stroka geotehnološko -rudarska stroka kemijsko-tehnološka stroka

Osnovni izpit iz odgovornega prostorskega načrtovanja,odgovornega projektiranja in odgovornega vodenja del. Dopolnilni izpit iz določenih vrst načrtov in vseh vrst osnovnega izpita,razen izpita iz vodenja posameznih del pri gradnjah. Posebni del izpita se opravlja pisno in ustno.

Kaj obsega splošni del strokovnega izpita?

Program splošnega dela izpita, ki ga kandidat opravlja ustno, obsega poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s področij:

temeljnih načel organizacije državne uprave,

varstva okolja, varovanja zdravja in življenja ljudi,

standardizacije in tehničnih predpisov,

investicijskih procesov, vodenja projektov, stroškov in kalkulacij,

urejanja prostorov.

Katere pogoje mora izpolnjevati kandidat,ki namerava opraviti strokovni izpit iz določene vrste tehničnega projektiranja?

Kandidat mora imeti univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke,ki zagotavlja ustrezno znanje s področja tehničnega projektiranja in najmanj 3. leta delovnih izkušenj na področju tehničnega projektiranja. Da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tistih strok.

PRAVILNIK O VSEBINI IN NAČINU VODENJA DNEVNIKA O IZVAJANJU DEL TER O NAČINU OZNAČITVE GRADBIŠČA

Katere knjige se morajo voditi pri izvajanju gradbenih del, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje in kdo jih mora voditi?

Gradbeni dnevnik, knjiga obračunskih izmer in knjiga rudarskega nadzora se morajo voditi sproti in čitljivo, da se lahko iz njih ugotovi potek in način gradnje objekta. Knjige se vodijo od začetka do izročitve zgrajenega objekta investitorju.

Kateri deli sestavljajo gradbeni dnevnik?

uvodni del v katerem se vpisujejo splošni podatki o objektu;

vsakodnevni del vsebuje obrazce za vpisovanje vsakodnevnih podatkov, ki so v zvezi z izvajanjem del;dopisni del vsebuje obrazce za vpisovanje in vrisovanje sprememb in dopolnitev projekta za izvedbo, ki nastanejo oz. so potrebni zaradi izvajanja del.

Kdo podpisuje gradbeni dnevnik?

Podpiše ga delavec, ki je določen za vodenje dnevnika, odgovorni vodja del in pooblaščena oseba nadzornika, ki obdrži drugi izvod.

Naštej pet splošnih podatkov, ki se vpišejo v uvodni del gradbenega dnevnika!

To so podatki o:

nazivu objekta in kraju gradnje;

vrsti del;

investitorju;

izvajalcu, odgovornem vodji del;

gradbenem dovoljenju;

ukrepih za varstvo pri delu;

številki in datumu gradbene pogodbe, če gradnja ni za lastne potrebe;

zakoličbi objekta;

roku za izvršitev pogodbenih del.

Naštej pet posebnih podatkov, ki se vpisujejo v vsakodnevni del gradbenega dovoljenja!

To so podatki o:

vsakodnevnem začetku in dokončanju del;

vremenskih razmerah (vreme, temperature, padavine,…);

opravljenih delih z njihovim opisom in lokacijo;

številu delavcev z navedbo njihove strukture,strojih in napravah za gradnjo oz. rušenje;

ugotovitvah pristojnih inšpektorjev;

datumu izročitve objekta v uporabo investitorju;

pregledu in prevzemu dostavljenih gradbenih proizvodov;

morebitnih prekinitvah del.

Kdo vodi in kdo podpisuje knjigo obračunskih izmer?

Knjigo obračunskih izmer vodi v enem izvodu na gradbišču delavec, ki ga določi izvajalec. Podpisuje pa jo odgovorni vodja del, pooblaščena oseba nadzornika in delavec, ki jo vodi in sicer za posamezno obračunsko obdobje.

Kaj se vpisuje v knjigo obračunskih izmer?

V knjigo obračunskih izmer se:

vpisujejo izmere in izračuni obsega izvršenih del v posameznem obračunskem obdobju;

vrisujejo se skice, spremembe in odstopanja od projekta za izvedbo, z navedbo mer ter označb; vpisujejo se podatki o spremembah uporabljenih gradbenih proizvodih, inštalacij, opreme in drugega materiala ter s projektom za izvedbo določenih detajlov;

vpisujejo se vsa tista dela, ki se po dokončanju del ne vidijo in elementi oz. konstrukcije začasnega značaja (odri in podobno), ki se po končani fazi gradnje odstranijo.

Kako mora biti označeno gradbišče in kako manjši objekt, ki se gradi v lastni režiji?

Gradbišče mora biti urejeno v skladu z načrtom organizacije gradbišča, ki ga v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja ter predpisi s področja varstva pri delu izdela izvajalec ter vidno označeno s tablo. Z gradbiščno tablo mora biti vidno označen tudi objekt, ki se rekonstruira, kakor tudi objekt, ki se odstranjuje oz. ruši. Gradbišče mora biti tudi ustrezno ograjeno oz. na drug način zavarovano, kot je to določeno v gradbenem dovoljenju. Gradbiščna tabla mora biti pravokotne oblike, velikosti najmanj 1.5×1.0 m iz obstojnega materiala in barv. Na gradbiščni tabli so podatki o nazivu objekta in investitorja, številka gradbenega dovoljenja, datum izdaje in organ, ki ga je izdal, naziv in identifikacijska številka projektanta, priimek in ime, ter identifikacijska številka odgovornega vodja projekta, naziv nadzornika, naziv izvajalca.

Za manjše objekte zadostuje A4 list, z vsemi potrebnimi podatki, zaščiten pred zunanjimi vplivi.

PRAVILNIK O MERILIH ZA DOLOČEVANJE ZAHTEVNIH OBJEKTOV PO ZGO

Naštej 5 kriterijev po katerih se objekt s področja visokih gradenj opredeli kot zahteven objekt!

če se v njem stalno ali začasno zadržuje več kot 50 ljudi;

če naj bi bilo njegovo najvišje nadstropje namenjeno za stalno ali občasno zadrževanje ljudi več kot 10 m nad terenom;

če stoji na geološko nestabilnem področju, oz. na rudarsko pridobivalnem prostoru;

poslovno stanovanjski objekti, s koristno površino > 1000m2 in > P+1 etaž;

industrijski objekti, koristna površina je > 2000m2 in višina višja od 5 m ali razpon strešne konstrukcije večji od 10 m;

zaklonišča.

Naštej 5 kriterijev, po katerih se objekt s področja inženirskih gradenj opredeli kot zahteven objekt!

stoji 15 m nad terenom;gre za podzemni objekt, kjer se stalno ali občasno zadržuje več kot 5 ljudi;stoji na geološko nestabilnem območju, oz. na rudarsko-pridelovalnem področju;

vse večje konstrukcije objektov prometne infrastrukture kot mostovi, viadukti, nadvozi, oporni zidovi in podobno z razpetino nad 15 m in višino nad 5 m;pri vseh železniških progah ter javnih cestah;vse podzemne konstrukcije, -prezračevalni ter dovozni in izvozni jaški vseh vrst, vključno z geotehnično - rudarskimi konstrukcijami;vse pomembnejši vodnogospodarski objekti kot pregradni objekti zadrževalnikov, pregrad, če je krona betonske pregrade več kot 5 m nad tlemi ali če je kota zemeljske pregrade več kot 10 m nad terenom,  površina zadrževalnika za njim pa presega 10 ha;protipoplavni nasipi in drugi vodnogospodarski objekti, namenjeni preprečevanju poplav, če so višji od 3 m nad terenom na enem ali na obeh bregovih in daljši od 1 km.

PRAVILNIK O PODROBNEJŠI VSEBINI PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

Naštejte vrste projektov, ki jih vsebuje projektna dokumentacija!

Idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del in projekt za etažne lastnike.

Kako razvrščamo projektno dokumentacijo glede na namen gradnje?

za gradnjo novih objektov;

za rekonstrukcijo objektov;

za rušenje oz. odstranitev objektov.

Kako razvrščamo projektno dokumentacijo glede na vrsto objektov?

Projektna dokumentacija:

za gradnjo novih objektov;

za rekonstrukcijo gradenj;

za rušenje oz. odstranitev objekta.

Naštejte kako se razvrščajo objekti s področja visokih gradenj glede na namen uporabe!

stanovanjski, počitniški in stanovanjsko-poslovni objekti;

poslovni objekti;

industrijski objekti;

objekti družbenega standarda (muzeji, knjižnice, šole, bolnišnice);

kmetijski objekti;

drugi nerazvrščeni objekti s področja visokih gradenj.

Naštejte kako se razvrščajo objekti s področja inženirskih gradenj glede na namen uporabe!

objekti prometne infrastrukture (železnice, ceste, poti, mostovi, viadukti,..)

objekti za oskrbo s pitno vodo in drugi vodnogospodarski objekti;

nadzemni in podzemni tehnološki objekti, ki niso zajeti v objektih s področja visokih gradenj, kot so rafinerija, kemične tovarne, razni silosi, rezervoarji za tekočine in pline;

objekti za obdelavo in predelavo ter odlaganje komunalnih odpadkov;

vojaško-inženirski objekti;

objekti za prenos sporočil in podatkov (telekomunikacijski vodi vseh vrst, oddajne,sprejemne, pretvorne in podobne naprave ter objekti rtv in drugih sistemov zvez).

Naštejte kako se razvrščajo objekti s področja ureditve prostora glede na namen uporabe!

ureditev funkcionalnih zemljišč ob objektih s področja visokih gradenj oz. zunanje ureditve gradbenih parcel in ureditve zemljišč ob objektih s področja inženirskih gradenj;

ureditev javnih površin (trgi, ulice, poti, parki);

ureditev zemljišč ob objektih za šport in rekreacijo na prostem;

ureditev ob območjih eksploatacij naravnih zemljišč;

ureditev ob regulacijah vodotokov;

ureditev območij odlagališč jalovin in odpadkov.

Naštejte vrste načrtov!

načrt arhitekture;

načrt krajinske arhitekture;

načrt gradbenih konstrukcij;

načrt strojnih napeljav, naprav in opreme;

načrt električnih napeljav, naprav in opreme;

načrt vseh vrst tehnologij oz. tehnološko-proizvodne opreme in procesov;

načrt izkopov in osnovne podgradnje podzemnih objektov, miniranja in geotehničnih konstrukcij;

načrti zunanje in notranje opreme, načrti zunanje ureditve, hortikularni načrti.

Kaj mora in kaj sme obsegati projektna dokumentacija?

Mora obsegati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedbenih del. Lahko obsega tudi idejni projekt oz. projekt za razpis. Projekt za etažne lastnike obsega v primeru, če je namenjen prodaji in ima več kot enega lastnika.

Kaj mora obsegati idejni projekt?

tehnični opis;

posplošeni popis del in opreme, z oceno stroškov;

značilne risbe(arhitektonsko-gradbene, inštalacijske in tehnološke risbe);

predhodne študije.

Kaj mora obsegati PGD?

splošni del (pravnomočno lokacijsko dovoljenje in katastrski načrt);

tehnično poročilo (tehnični opis objekta in rezultati tehničnih izračunov);

projektantski popis s predizmerami in stroškovno oceno (popis del in opreme z oceno stroškov, popis inštalacijskih del ter notranje in zunanje opreme);

risbe (risbe za objekte s področja visokih gradenj, inženirskih gradenj in ureditve prostora);

posebne elaborate oz. tehnične študije (elaborat o varstvu okolja, študija požarne varnosti in strokovne podlage za izdelavo projekta ureditve gradbišča).

Kaj mora vsebovati PZR?

ponudbene pogoje (povabilo k oddaji ponudbe in navodilo ponudnikom za izdelavo ponudb, obrazec ponudbe, obrazec izjave,da ponudnik sprejema pogoje razpisne dokumentacije, vzorec ponudbe);

tehnične pogoje (predstavitev objekta, dobav in del, ki so predmet projekta za razpis);

priloge (risbe, tabele).

Kaj vsebuje PZI(projekt za izvedbo)?

Vsebuje splošni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, s podrobnejšimi opisi, detajli, elaborati in rezultati izračunov (detajli konstrukcij, sheme za zaključna gradbena dela, zbirna risba vseh inštalacij, projekt betona,…). Po 5. členu tega pravilnika mora biti opremljen z risbami (risbe izkopov, dilatacij in ležišč, vseh vrst zaščit oz. izolacij, opažne risbe, armaturne risbe, detajli streh, montažne risbe inštalacij, risbe dvigal, risbe zunanje in notranje opreme).

Kako se izdela PID (projekt izvedenih del) in kaj je treba priložiti projektu?

Načrti projekta se za izvedbo tekstualno in grafično dopolnijo s spremembami in dopolnitvami, ki so nastale med gradnjo.

Priložiti moramo:

navodilo za obratovanje in vzdrževanje objekta;

izjavo, s katero nadzornik potrdi, da so bile med gradnjo v projektno dokumentacijo vnešene vse spremembe;

študija o varstvu pred požarom;

navodila za obratovanje in vzdrževanje tehnološko-proizvodne opreme;

podatki o gradbeni vrednosti zgrajenega objekta.

Kaj mora vsebovati projektna dokumentacija za rekonstrukcijo objektov poleg predpisanih sestav projektne dokumentacije?

Vsebovati mora dokaz o primernosti objekta za rekonstrukcijo.

Ta pa obsega:

splošni opis (opis obstoječega objekta, opis prostorov in zunanjščine objekta, inštalacij in vgrajene tehnološko-proizvodne opreme, opis vseh varnosti);

posnetek objekta (vrisani obstoječi objekti in vegetacija, podolžni in prečni profil, fotografska dokumentacija vseh varovanih delov objekta);

opis tehničnega stanja objekta (opis obstoječega stanja nosilne konstrukcije z analizo konstrukcije objekta);

presoja vplivov na okolje.

PRAVILNIK O OBLIKI IN VSEBINI ENOTNEGA ŽIGA PROJEKTIVNIH PODJETIJ

Opiši enotni žig projektnega podjetja in osebno štampiljko pooblaščenega inženirja!

Enotni žig je okrogle oblike s premerom 34 mm in je sestavljen iz koncentričnih krogov. Med notranjim in zunanjim krogom je skrajšano ime gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika; v spodnjem delu med notranjim in zunanjima krogoma je vrstna številka žiga. V sredini žiga je logotip Inženirske zbornice Slovenije, pod njim pa identifikacijska številka gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika, ki sta odebeljena. Enotni žig se v projektni dokumentaciji odtiskuje v rdeči barvi na ustreznih listih oz. straneh v mapah.

Osebna štampiljka ima obliko ležečega pravokotnika (55×15 mm), je črne barve in se odtisne poleg podjetja. Na njej so zapisani: ime in priimek pooblaščenega inženirja, strokovni naslov, identifikacijska številka vezana na identifikacijsko številko podjetja (identifikacijska številka inženirja:2 črki in 4 številke; prva št. označuje strokovno pripadnost matični sekciji).

Kako se uporabljata enotni žig projektivnega podjetja in osebna štampiljka inženirja?

Žig podjetja se odtiskuje v rdeči barvi na ustreznem listu oz. mapi. Na njegovi desni strani odtisnemo enotni žig inženirja, tudi v rdeči barvi. Čez štampiljko se lastnoročno podpiše pooblaščeni inženir tako, da konec podpisa presega zunanji rob osebne štampiljke.

STATUT INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Kdo se združuje v IZS?

V IZS se združujejo dipl. ing. in inženirji, ki na območju RS delajo pri graditvi objektov in urbanističnem načrtovanju. V zbornico se združujejo tudi drugi inženirji, če tako določa zakon. Namen združevanja je zagotovitev strokovnosti in varovanje javnega interesa na področju graditve objektov.

Naštej pet nalog IZS!

zastopa in ščiti interese svojih članov ter skrbi za njihovo pravilno ravnanje in ugled;

spremlja in obravnava problematiko dela svojih članov ter preučuje nasprotnost interesov na področju opravljanja inženirskih storitev;

skrbi za trajno strokovno usposabljanje in obveščanje svojih članov ter v ta namen poleg strokovnega glasila lahko izdaja tudi publikacije;

sprejme pravila dobre prakse inženirskih strok in druga pravila za delo svojih članov;

zastopa poklicne in socialne interese svojih članov;

skrbi za izobraževanje svojih članov in z ustreznimi ustanovami sodeluje pri oblikovanju  izobraževalnih programov;

vodi imenik svojih članov in projektivnih podjetij, določa minimalne tarifne pogoje.

Naštejte organe IZS!

Skupščina zbornice, predsednik zbornice, upravni odbor zbornice, izvršni odbori matičnih sekcij posameznih inženirskih strok, ki so združena v zbornici, nadzorni odbor, disciplinski tožilec, disciplinska komisija, disciplinsko sodišče.

Kdaj zaseda skupščina IZS in kdo jo skliče?

Zaseda kadar je potrebno, najmanj pa enkrat letno. Skliče jo predsednik zbornice na svojo pobudo ali na zahtevo upravnega odbora zbornice, ali tudi na zahtevo izvršilnega odbora matične sekcije.

Kdo sestavlja upravni odbor IZS?

Upravni odbor je sestavljen iz predsednikov in podpredsednikov izvršilnih odborov vseh matičnih sekcij.

Naštejte matične sekcije inženirskih strok, ki so zastopane v IZS!

Inženirji arhitekti, krajinski arhitekti in urbanisti, gradbeni, strojni, elektro inženirji, inženirji tehnologi in drugi inženirji (geodeti, geologi, gozdarji, ekologi, kemijski in biotehnični inženirji, tekstilni inženirji) katerih delo je povezano z graditvijo objektov in urbanističnem načrtovanju.

Kdo sestavlja nadzorni organ IZS in kaj je vloga nadzornega organa?

Nadzorni odbor oz. organ ima predsednika in štiri člane z namestniki, katere izmed tistih članov zbornice, ki so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev, izvoli skupščina zbornice. Nadzorni odbor dela in odloča na sejah kjer podrobno opravlja svoje delo v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina zbornice.

Kaj je potrebno predložiti za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja IZS?

Predložiti je potrebno naslednja overjena dokazila:

o osebni istovetnosti predlagatelja,

da ima stalno prebivališče v RS,

da ima v Sloveniji pridobljen strokovni naslov dipl. ing. oz. inženir ali v Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo ustrezne visokošolske organizacije,

da ima v skladu z zakonom opravljen strokovni izpit,

da ima v primeru, če je diplomirani inženir najmanj 3 leta delovnih izkušenj oz. če je inženir najmanj 10 let delovnih izkušenj,

da kot poklic opravlja eno inženirsko storitev.

POSTOPKI ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJ

Opišite postopek za izgradnjo hiše!

Najprej se mora izkazati lastništvo nad zemljiščem, oz. pridobi se gradbeno zazidljiva parcela (knjižno zemljiški izpisek);

preveri se kaj se lahko na tej parceli sploh gradi (stanovanjski, poslovni objekt, gostilno) – ugotovi se namembnost zemljišča, v primeru da ni deklarirano kot stavbno zemljišče, se plača sprememba namembnosti zemljišča;

potem se naroči in izdela lokacijska dokumentacija s soglasji (soglasja vseh prizadetih, navezava na komunalne naprave (elektrika, vodovod, plin,..));

nato se naroči projektna dokumentacija;

pridobi se potrdilo o plačanem komunalnem prispevku;

pridobi se gradbeno dovoljenje;

oddajo se dela / se izvršijo;

imenuje se strokovni tehnični nadzor;

opravi se tehnični pregled;

pridobi se uporabno dovoljenje;

objekt se vpiše v zemljiško knjigo.

Opišite postopek za nakup (prodajo) gradbene parcele!

pridobi se izjava občine, da se ne uveljavlja predkupne pravice na nezazidljivo stavbno zemljišče. Uveljavlja se lahko, če je s prostorskim planom določeno zemljišče za gradnjo. Odkupi se po tržni ceni sodnega cenilca;

kupoprodajna pogodba v notarskem zapisu;

na davčni upravi se potrebuje za plačilo davka: original + kopijo kupoprodajne pogodbe, izpolnjeno napoved za odmero davka, potrdilo o državljanstvu, cenilni zapisnik;

za notarja se potrebuje: original pogodbe s potrdilom od davčne o plačanem davku, originalno novi zemljiško knjižni izpisek, potrdilo o državljanstvu, osebni dokument.

Kje dobimo informacijo za preveritev možnosti posega v prostor (gradnjo objekta) in kaj je treba priložiti k vlogi?

Kdo in na osnovi česa izdela lokacijsko dokumentacijo?

ZAKON O STANDARDIZACIJI

Kaj je standardizacija in katere standardizacije poznamo?

Standardizacija je dejavnost vzpostavljanja določil glede na dejanske ali možne težave za skupno in ponavljajočo uporabo z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju.

Poznamo:

mednarodna standardizacija je standardizacija, v katero se vključujejo ustrezni organi iz vseh držav;

evropska standardizacija je standardizacija, v katero se vključujejo ustrezni organi evropskih držav;

nacionalna standardizacija je standardizacija, ki se izvaja na ravni posamezne države.

Kaj je standard?

Standard je dokument, ki nastane s konsenzom (soglasje) in ga sprejme priznani organ, ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in je usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju.

Naštejte cilje slovenske nacionale standardizacije!

zagotavljanje kakovosti proizvodov, procesov in storitev z opredelitvijo njihovih značilnosti, ki določajo zmožnosti, da zadostijo določenemu namenu;

zvišanje ravni varnosti, varovanja zdravja in življenja ter varstvo okolja;

zagotavljanje smotrne izrabe dela, materiala in energije pri izdelavi in menjavi proizvodov;

izboljšanje proizvodne učinkovitosti z obvladovanjem raznolikosti, združljivosti in zamenljivosti;

pospeševanje mednarodne trgovine s preprečevanjem ali odpravo ovir pri trgovanju, ki izvirajo iz neutemeljenih razlik pri poslovanju na nacionalni ravni.

Naštejte načela slovenske standardizacije!

pravice prostovoljnega sodelovanja in prispevanja vseh zainteresiranih pri pripravi in sprejemanju slovenskih nacionalnih standardov ter prostovoljne uporabe slovenskih nacionalnih standardov;

konsenza, ki pomeni načelno strinjanje pomembnega dela zainteresiranih o vsebini slovenskih nacionalnih standardov;

preprečitev prevlade posameznih interesov nad skupnim interesom zainteresiranih;

preglednosti dela in javne dosegljivosti slovenskih nacionalnih standardov;

medsebojne usklajenosti slovenskih nacionalnih standardov;

upoštevanja doseženega stanja tehnike in pravil v mednarodni in evropski standardizaciji.

Katere so naloge slovenskega inštituta za standardizacijo?

pripravlja, sprejema, izdaja in vzdržuje slovenske nacionalne standarde ter druge dokumente s področja slovenske nacionalne standardizacije;

vodi register slovenskih nacionalnih standardov;

predstavlja interese slovenske nacionalne standardizacije v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo;

zbira, ureja in posreduje standarde in druge dokumente s področja standardizacije v skladu s programom dela;

promovira uporabo slovenskih nacionalnih standardov;

izvaja druge naloge v skladu s predpisi in sklenjenimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS.

Kaj je SIST, kdo ga sprejme in kako se uporablja?

Slovenski nacionalni standard je nacionalni standard, ki ga v skladu s svojimi pravili sprejme inštitut in se označi s kratico SIST. SIST se lahko pripravi tudi na podlagi mednarodnega, evropskega, tujega nacionalnega standarda ali drugih dokumentov s področja standardizacije. SIST, ki je pripravljen na tak način, se lahko sprejme v slovenskem ali v tujem jeziku.

Uporaba SIST je prostovoljna, razen v primeru, da je obvezna uporaba SIST določena s predpisom. Predpis, ki določa obvezno uporabo standarda, se mora sklicevati na SIST.

Skladnost proizvoda, procesa ali storitve s SIST se lahko potrdi z izjavo o skladnosti, certifikatom o skladnosti ali znakom skladnosti. Izjavo o skladnosti s SIST poda izdajatelj na lastno odgovornost.

Nacionalni znak skladnosti s SIST se uporablja v skladu s pravili, ki jih določi upravni odbor. Nacionalni znak skladnosti s SIST se zavaruje po predpisih o industrijski lastnini.

Kdo pripravlja slovenske standarde?

Organ za standarde je standardizacijski organ, priznan na nacionalni, evropski ali mednarodni ravni, katerega osnovna dejavnost, opredeljena v statutu, sta priprava in sprejemanje standardov, ki so dosegljivi javnosti.

ZAKON O JAVNIH NAROČILIH

Kaj je predmet zakona o javnih naročilih?

Pojasnite pojme, ki se pojavljajo v zakonu o javnih naročilih: naročnik, veljavna ponudba, popolna ponudba, izvajalec!

Naročnik je: uporabnik proračuna, javni gospodarski zavod in javno podjetje, druga pravna oseba javnega prava, katere ustanovitelj oz. soustanovitelj je država ali lokalna skupnost.

Veljavna ponudba: je ponudba, ki jo ponudnik v skladu z navodili naročnika pravilno opremljeno in pravočasno predloži naročniku.

Popolna ponudba: je ponudba, ki vsebuje ponudbeno dokumentacijo, ki jo naročnik zahteva v javnem razpisu, v razpisni dokumentaciji in v navodilih ponudniku.

Izvajalec: je najugodnejši ponudnik, s katerim naročnik sklene pogodbo po opravljenem razpisu ali neposredno.

Opiši oddajo javnega naročila?

Naročnik lahko odda javno naročilo s predhodno izvedenim: javnim razpisom za izbiro izvajalca brez omejitev, javnim razpisom za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, dvostopenjskim javnim razpisom, zbiranjem ponudb, zbiranje predlogov.

Kako mora biti sestavljena komisija za oddajo javnega naročila in kdo ne sme biti njen član?

Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj 2 člana oz., če vrednost presega 50,000.000 SIT, najmanj 4 člani. Ti morajo imeti strokovno izobrazbo in izkušnje, ki omogočajo presojo (min 3 leta). Člani ne smejo biti s ponudniki, zakonitimi zastopniki ali pooblaščenci v poslovnem razmerju, interesno povezani, pooblaščenci v poslovnem razmerju, sorodstvenem razmerju ali zakonski zvezi. V komisiji ne more biti oseba, ki je bila zaposlena pri ponudniku (min 3 leta).

Kje mora biti objavljen razpis za izbiro izvajalca brez omejitev in kakšna je vsebina objave razpisa?

Javni razpis za izbiro izvajalca mora biti objavljen v Uradnem listu RS. Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti: ime oziroma naziv in sedež naročnika, predmet javnega naročila iz drugega člena tega zakona z navedbo vsebine, orientacijsko vrednost naročila, dobavni rok oz. rok začetka in dokončanja del, merila za izbiro najugodnejše ponudbe in kakršne koli omejitve, rok oddaje ponudbe (datum, čas, naslov, oznaka), naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb, rok v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa, kraj, čas in osebo pri kateri lahko zainteresirani ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo, ter ceno dokumentacije in način plačila.

Kdaj javni razpis uspe?

Javni razpis uspe, če veljavno ponudbo predložita vsaj dva ponudnika. Če javni razpis ni uspel zaradi neizpolnitve pogoja iz prejšnjega odstavka, naročnik ponudbe vrne in ponovi javni razpis pod enakimi ali drugačnimi pogoji. Če tudi ponovljeni javni razpis ni uspel, naročnik lahko odda javno naročilo z neposredno pogodbo edinemu ponudniku.

Kdaj izvede naročnik javni razpis za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti?

Javni razpis za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti izvede naročnik v primerih, ko so predmet javnega naročila posebno zahtevna in obsežna dela in je za njihovo izvedbo potrebna izjemna kakovost oz. usposobljenost izvajalcev in opreme.

Kdaj naročnik razpiše dvostopenjski javni razpis?

V posebnih primerih ko naročnik zaradi izredno zahtevnih strokovno tehničnih rešitev ne more oblikovati dokončne razpisne dokumentacije, lahko objavi dvostopenjski javni razpis.

Naštejte nekaj primerov, ko sme naročnik oddati javno naročilo brez javnega razpisa!

Naročnik sme oddati javno naročilo brez javnega razpisa v primerih:

če pogodbena vrednost ne presega zneska, ki je določen za posamezno proračunsko obdobje v zakonu, ki ureja izvrševanje državnega proračuna,če je predmet javnega naročila nakup oborožitve, vojaške opreme in  specialne operativne tehnike, določeno s predpisi vlade,če je za izvedbo usposobljen samo en ponudnik, ki razpolaga za zahtevano tehnično opremo, ustreznimi strokovnimi kadri,če je na trgu samo en dobavitelj, ki je sposoben ponuditi blago ali storitve,če je predmet javnega naročila izvedba nujnih del in aktivnosti ob naravnih in drugih nesrečah,če se javna naročila oddajo državnim organom, organom lokalnih skupnosti, javnim zavodom ali drugim pravnim osebam javnega prava.

Kdo in na kakšen način lahko zahteva revizijo postopka oddaje javnega naročila?

Revizijo postopka javnega razpisa, postopka zbiranja ponudb in postopka zbiranja predlogov sme zahtevati vsak ponudnik, ki je sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, če meni, da postopek ni bil izveden skladno z določili tega zakona. Rok za vložitev zahteve za revizijo je osem dni od prejema sklepa o izbiri ponudnika. zahteva se vloži v dveh izvodih osebno ali priporočeno po pošti naročniku, ki je sklep izdal. kopija zahteve se pošlje ministrstvu za finance.